Kako se učiti

Spoštovani prijatelji tujih jezikov,

pred vami so navodila in sistem, kako se kar najučinkoviteje in najhitreje naučiti tuj jezik. Sam obvladam približno 10 – 12 jezikov. Naučiti se nov jezik je zame vprašanje parih dni. Še posebej, če je to moje učenje podprto z bivanjem v državi, katere jezika se želim naučiti, ali pa sem v stiku z osebami, ki govorijo ta jezik.

Na splošno lahko rečemo, da učenje tujega jezika poteka v treh glavnih stopnjah:

• Izgovarjava konkretnega tujega jezika – skoraj takoj.
• Poslušanje konkretnega tujega jezika – to večinoma deluje pozneje ali pri stiku z domačim govorcem.
• Tekoče govorjenje in razmišljanje v konkretnem tujem jeziku – do tega pride pozneje, ko že obvladamo osnovni besedni zaklad, ki znaša okrog 1000 besed.

Osnova za učenje vsakega tujega jezika sta izgovarjava in poznavanje tipa črk konkretnega jezika. Za obvladanje tega je potrebno nadaljevati s konkretnim učenjem.

Najprej je potrebno začeti z osebnimi zaimki (jaz, ti, on, ona, ono, mi, vi, oni). Prav tako z „da, ne, hvala, prosim, oprostite“. Naslednje faze so „Dober dan, večer, Dobro jutro, Nasvidenje, Kako se imate?“ in drugi družbeni minimumi. Prav tako priporočam, da se naučite najpomembnejše glagole „biti, imeti in iti “, vendar se jih je potrebno od samega začetka učiti v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku. Menim, da se je glagole napačno učiti samo v sedanjiku, saj pri tekočem govorjenju sedanjik ne zadostuje. Po glagolih priporočam učenje številk. Brez njih se ni mogoče sporazumeti v nobenem tujem jeziku. Sledijo najpogosteje uporabljeni glagoli, seveda v vseh časih, vključno z razumevanjem sedanjika, prihodnjika in preteklika. Nadaljujemo z učenjem ure, s stopnjevanjem pridevnikov in prislovov ter s slovnico, to so osebni in svojilni zaimki ter zaimki v dajalniku (3. sklon) in tožilniku (4. sklon). Sem spada tudi učenje kazalnih zaimkov ter določnega in nedoločnega člena. Sledi učenje najpomembnejših besed, bodisi strokovnih ali neuvrščenih.

Po uspešnem obvladanju teh znanj naj sledi učenje po nekaterih obstoječih metodah – samoučenje, šola ali praksa v tuji državi oziroma stik z domačim govorcem.

V nadaljevanju najdete nekaj koristnih nasvetov:

• Najtežje se je naučiti prvi jezik. Pri tem učenju si poiščite svoj sistem in učenje drugih jezikov bo enostavnejše.
• Dokazano je, da za najbolj osnovno sporazumevanje zadostuje 300 besed, za običajno konverzacijo pa vam bo zadostovalo znanje 1000 najpogosteje uporabljanih besed.
• Učenje 1x tedensko je primerno samo za ohranjanje „kondicije“, nikakor pa ne za izboljševanje sposobnosti. Za to je idealno učenje 3x - 4x tedensko. Pri učenju, imenovanem „predalčkanje“ (1x - 2x tedensko), je brez prakse v državi izvora jezika ali brez stika z domačim govorcem učinkovitost do 10-krat manjša.
• Pri bivanju v državi, kjer govorijo konkretni jezik, se je potrebno izogibati uporabi znanja tujih jezikov in prehajanju vanje.
• Pri govorjenem ali pisnem stiku s konkretnim jezikom ali z domačim govorcem je pomembno opaziti, kateri izrazi se uporabljajo; prizadevajte si reagirati logično in naravno. Tu naj gre za podobne ali enake besedne obrate.
• Pri nepopolnem razumevanju je potrebno dobro dojemanje konteksta stavkov in splošnega pomena sporočila (tu gre za vprašanje, v katerem času se govori). Čeprav niti slučajno ne razumete vsega 100 odstotno, se zaradi tega ne vznemirjajte in reagirajte na to, kar ste razumeli, ali pa s pomočjo vprašanj pridite do tistega, kar želite razumeti.

Ta navodila ne jamčijo za popolno osvojitev jezika, ampak le povzemajo najpomembnejše stvari za učenje jezika. Ne nadomeščajo drugih metod učenja jezikov.

Spoštovani prijatelji tujih jezikov, verjamem, da sem vam vsaj malce pomagal pri učenju in vam želim veliko uspehov.

Vaš avtor, Zdeněk Pilecký